Namen

Cilj in namen taborov je:

Z rezultati dela mladih pa želimo spodbuditi strokovno in seznaniti širšo javnost ter pokazati, da sta narava in kultura najvecje bogastvo nekega naroda in posameznih regij.

Potek taborov

Leta 2007 so tabori doživeli reorganizacijo - intenzivne priprave v Ljubljani in zmanjšanje števila dni na terenu s petih na tri, a učinki so bili zelo dobri: kakovostne naloge in zelo dobre ocene dijakov, profesorjev in tudi staršev. Tako bo tudi letos tabor potekal po istem sistemu.
Dijaki so si že v Ljubljani izbrali temo za raziskovanje in se razdelili v delovne skupine. Ideja je, da si čimveč podatkov o izbrani temi - problemu naberejo že doma. Po preučitvi raziskovalnega problema si skupina izbere delovno hipotezo in načine - metode raziskovanja, s katerimi bodo zbrali dovolj dokazov, da bodo postavljeno hipotezo dokazali ali ovrgli. Na izbrane metode se večinoma pripravijo že doma, da na terenu ostane čimveč časa za raziskovanje. Zaključek tabora prav tako poteka v Ljubljani, kjer dijaki predstavijo svoje ugotovitve staršem in profesorjem.
Tabora se seveda udeležijo tudi profesorji, katerih glavna naloga je mentorstvo - usmerjanje dijakov pri njihovem delu od začetka do zapisa raziskovalnega poročila.

Razvoj taborov

V programu gimnazije v okviru obveznih in izbirnih so tudi Metodologija raziskovalnega dela, Knjižnična informacijska znanja, Vzgoja za mir, družino in nenasilje in seveda Športni dnevi, pa tudi Podjetništvo. Pred približno desetimi leti se je porodila ideja, da bi na podjetniški način združili vse te vsebine nekje izven šole. Teorije, naučene pri pouku, bi na ta način osmislili in skozi izkušnjo pomagali dijakom do uporabnih in trajnih spoznanj.

Prvi tabor je potekal leta 1998 v Kranjski Gori. Na njem je sodelovala le manjša skupina dijakov. Šlo je bolj za podjetništvo in morda bi se današnjim drugo in tretješolcem zdel ta tabor še najbolj podoben dijaškemu.

Leta 1999 se je vodstvo šole odločilo, da je program primeren in smiseln za vse dijake. Umestili so ga v drugi letnik - razlogov za to je bilo več, eden od pomembnejših je tudi, da se pri sociologiji v drugem obravnava metodologija raziskovalnega dela. Od takrat so zamenjali kar nekaj lokacij. Stalnica sta Bovec in Ormož, kar nekaj let smo raziskovali v Črni na Koroškem, poskusili smo tudi v Rogaški, pa v Kočevju, tudi na Otočcu smo bili in v Slovenskih Konjicah, leta 2008 so se tej skupini krajev pridružile še Zreče in skupina, ki dela v Ljubljani.